Sončnega oktobrskega dne smo se dijaki prvega letnika Gimnazije Ilirska Bistrica popeljali po zamejski Italiji, da bi spoznali nekaj krajev, ki so bili nekoč slovenski.
V Trstu smo se najprej sprehodili po prostranem Trgu italijanskega zedinjenja (Piazza Unita d’ Italia). Na levi strani ga obdaja vladna palača s sedežem predstavništva italijanske vlade, ki ima prelep balkon nad vhodnim stebriščem s širnim pogledom na trg, pristanišče in zaliv v ozadju. Poleg palače Tržaškega Lloyda, katere spodnji del je pokrit z ročno oblikovanimi kraškimi kamni, občinske palače ter gledališča, imenovanega po skladatelju Giuseppe Verdiju, ki je prizorišče mnogih prireditev in predstav, smo videli tudi Canal Grande, ki je bil včasih pomembna točka za uvoz blaga. Pot smo nadaljevali na antični Kapitol – grič sv. Justa, na katerem stojijo istoimenska cerkev, spomenik padlim in ostanki rimske bazilike ter gradu.
Najbolj nas je pretresel ogled Rižarne, ki je najprej služila kot tovarna za luščenje riža, potem pa so jo nacisti med 2. svetovno vojno spremenili v koncentracijsko taborišče. Zgradili so tudi krematorij, v katerem so sežigali žrtve, to so bili partizani, Židi, vojni ujetniki, politični zaporniki. Da bi prikrili grozovite zločine, so krematorij na koncu tudi razstrelili. Kljub temu so ostali dokazi ter pričevanja o strahotnih dogodkih.
Pot nas je nato ponesla skozi tržaško predmestje vil, imenovano Barkovlje, do slovitega gradu Miramar. Le tega je dal postaviti Ferdinand Maksimiljan I., brat cesarja Franca Jožefa. Prestolnico Habsburžanov zaznamuje čudovita obmorska lega, notranjost pa ponuja stik z umetnostjo in življenjem 19. stoletja. Naslednja postaja je bilo manjše naselje – Redipuglie, z mogočnim vojaškim spomenikom, posvečenim padlim vojakom Soške fronte.
Nadaljevali smo pot do antičnega Ogleja, kjer smo si ogledali Poponovo baziliko, katere tla krasi čudovit mozaik. Ob baziliki je še znamenit baptisterij oziroma krstilnica s šesterokotnim krstilnim bazenom. V neposredni bližini stoji zvonik s kopijo rimske volkulje.
Kot zadnji postanek je bila z Ilirsko Bistrico pobratena Nabrežina. Tu nas je sprejela predstavnica Slovenskega kulturnega društva Ivo Gruden in nam spregovorila o bogatem kulturnem udejstvovanju zamejskih Slovencev. S panoramsko vožnjo smo si ogledali še kamnolom, ki nosi velik pomen za nabrežinsko zgodovino, saj so ga že Rimljani uporabljali za gradnjo Ogleja, Trsta in Čedada. Tako smo dan zaključili z obilo v spomin vtisnjenih slik, ki se bodo v prihajajočih hladnejših dneh zagotovo še velikokrat vrnile v naše misli.
Ana Mikuletič, 1. A
Fotoarhiv Gimnazije Ilirska Bistrica
(Število obiskov: 102)
