Select Page

1     UVOD

SociologijaCilj mojega dela je poglobitev v metodologijo (veda o tem, kakšni so načini, metode in principi znanstvenega raziskovanja) in se poučiti o načelih znanstvenega raziskovanja, o procesu oblikovanja teh spoznanj ter o poteku raziskovalnega dela. Za pridobivanje novih spoznanj so potrebni tudi razni viri in podatki. Če so znanstvena spoznanja pridobljena po ustaljenih postopkih, jih imenujemo metode raziskovanja.

V referatu bom torej predstavila kaj vse je potrebno upoštevati, če hočemo na področju sociologije oblikovati nova spoznanja. Potrebno je vedeti, kako se znanstveno spoznanje razlikuje od vsakdanje izkušnje , kako k raziskovanju pristopati in s čim si pri temu pomagati.

 

2     NAČELA ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA IN SPOZNAVANJA

2.1  NAČELO SPLOŠNOSTI

Da bi bilo spoznanje znanstveno mora vsebovati določeno mero splošnosti. Potrebno je opredeliti za koda in do kje velja. Samo en primer ne zadostuje, saj se ljudje velikokrat tudi zatekamo k lastnemu mišljenju, mnenju. Za znanstveno spoznanje je namreč značilno, da je prikazano čim bolj objektivno. Potrebno je najti splošno veljavno ugotovitev – zakonitost.

2.2  NAČELO OBJEKTIVNOSTI

Potrebna je izključitev subjektivnih mnenj, prepričanj in vrednotenja. Tu se mnenja delijo, saj so nekateri zagovorniki tega, da je objektiven pogled na svet možen, drugi spet pa temu nasprotujejo. Drugi vidik načela objektivnosti se veže na podatke. Raziskovalec mora najti in prikazati vse podatke pomembne za razumevanje znanstvenega problema ne glede na njihov vpliv na tezo.

2.3  NAČELO PREVERLJIVOSTI

Postopki in metode, ki vodijo do znanstvenih rezultatov, morajo biti popolnoma opisani.  V nova znanstvena spoznanja so lahko vključena le spoznanja, ki jih lahko dokažejo in preverijo tudi drugi. Objava dela mora biti javna. Celotno znanstveno dokazovanje je odvisno od sprejema drugih raziskovalcev. Tudi tu so prisotni dvoji znanstveniki, eni od teh, ki trdijo da je znanstveno spoznanje nemogoče dokazati.

2.4  NAČELO VELJAVNOSTI

Načelo veljavnosti se nanaša na vprašanje ali smo z zbranimi podatki res osvetlili raziskovani problem. Temu načelu je najtežje zadostiti, saj so družbeni pojavi številčni in prepleteni. Za izbor podatkov vključenih v raziskovanje je potrebno dobro poznavanje dotedanjih spoznanj.

2.5  NAČELO ZANESLJIVOSTI

Nanaša se na kakovost merskega instrumenta in na odnos med zbranimi podatki in raziskovalnim problemom. Izbor podatkov ni pomemben, pomembna je samo kako dobro so bile izmerjene lastnosti podatka.

 

3     PROCES OBLIKOVANJA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA

V sociologiji poznamo dva temeljna pristopa k raziskovanju, in sicer pozitivizem in interpretativni pristop.

Pozitivizem: Pozitivisti menijo, da s številnimi objektivnimi dejstvi, natančno analizo in kvantitativnimi podatki odkrivamo družbene zakonitosti. Zagovornik tega pristopa je Comte. Pozitivisti izhajajo iz predpostavke, da mora sociologija privzeti kvantitativne, naravoslovne metode raziskovanja.

Pozitivisti zagovarjajo stališče, da je družbena dejstva mogoče obravnavati kot stvari. Družbeni svet naj bi bilo mogoče klasificirati na objektiven način. Naloga sociologije naj bi bila natančna raziskava in analiza vzročne zveze med pojavi.

Poudarjena je kvantitativna metodologija.

Interpretativni pristop: Vodilo za delovanje posameznika je njegovo razumevanje in interpretiranje okolice. Izhodišče takšnega raziskovanja ne more biti zbiranje kvantitativnih podatkov, ampak pojasnjevanje dogodkov. Takšen pristop je zagovarjal Weber.

Za interpretativni pristop je značilna kvalitativna metodologija.

3.1 HIPOTEZA

Raziskovalec začne svoj proces raziskovanja z oblikovanjem ideje. To idejo, ki predstavlja najsplošnejše videnje pojava, povezanost med pojavi, ki jih raziskuje, izrazi s trditvijo imenovano hipoteza.

Hipoteza:

–     Predlog o obstoju, lastnosti in povezanosti med pojavi;
–     Mogoče jo je preverjati  s ustreznimi metodami;
–     usmerja naše raziskovalno delo;
–     vedno jo moramo preveriti/dokazati z ustreznimi metodami;
–     Omejitev, usmeritev raziskovalnega dela.

3.2 SPREMENLJIVKE

Spremenljivke so lastnosti z različnimi vrednostmi pri različnih posameznikih. Glede na posameznika so to : spol, starost, pripadnost družbenemu sloju, izobrazba, poklic, dohodki … Pojavljajo pa se tudi pri skupinah in organizacijah.

Poznamo odvisne in neodvisne spremenljivke. Odvisna se spreminja zaradi nekega vpliva. Neodvisna pa je tista spremenljivka, ki je vzrok nečesa.

Vplivi med spremenljivkami so odvisni od oblikovane hipoteze.

3.3 KORELACIJA IN VZROČNOST

Korelacija izraža stopnjo povezanosti med pojavi in/ali procesi. Lahko so vzročne – pojav vpliva na drugega. Pojavi, ki pa med seboj niso povezani tvorijo navidezno vezo.

3.4 VZORČENJE

Vzorec je del, ki ga vključimo in raziskujemo v svoji raziskavi. Dobljene rezultate posplošimo, pri tem pa upoštevamo pravila vzorčenja. Struktura vzorca se mora pri tem ujemati s strukturo raziskanega. Vzorec mora biti torej reprezentativen.

Poznamo več vrst vzorčenja. Poznamo slučajno in naključnostno vzorčenje ter kvotni vzorec. V sociologijo je najpogosteje uporabljan strukturirani vzorec.

 

4     POTEK RAZISKOVALNEGA DELA

Vsako resnejšo raziskavo je potrebno načrtovati in izdelati program dela.

Stopenj (faz) raziskovalnega dela je 7 in si sledijo po vrsti:

  1. Opredelitev problema, ki mora biti čim bolj konkretna.
  1. Pregled obstoječe literature nam pomaga osvetliti doseženo stanje na določenem področju.
  1. Opredelitev hipoteze je pomemben korak, ki daje raziskavi težo, še posebej, če uspemo pokazati odnos med pojavi, ki nam je bil do sedaj prikrit.
  1. Izbor metod je odvisen od izbranega problema in od podatkov, ki so nam na voljo.
  1. Zbiranje podatkov v tej fazi je potrebno voditi natančno dokumentacijo.
  1. Analiza rezultatovV tej fazi je potrebno podatke postaviti v povezavo s hipotezami.
  1. ZaključkiPredstavimo rezultate raziskave in opozoriti na nekatere omejitve naših ugotovitev.

Takšna raziskovalna pot je pripomoček, ki pa ne more zagotoviti uspešnega dela niti nadomestiti ustvarjalnost, ki jo mora vsebovati pravo raziskovalno delo!

 

5     VIRI IN NAČINI ZBIRANJA PODATKOV

Viri so lahko PRIMARNI – podatke o katerih govorimo zbiramo sami ali SEKUNDARNI.

Poznamo številne načine zbiranja podatkov, ki pa imajo svoje prednosti in slabosti.

Prednosti :

–          Velik vzorec
–          Kvantificiranje podatkov
–          Relativno poceni
–          Hitro pridobivanje podatkov
–          Primerljivost informacij
–          Možnost posploševanja

Slabosti:

–          Pojava ne vzamemo v celoti
–          Vpliv spraševalca
–          Predvidene informacije imajo določen obseg v okviru katerega opišemo pojav

5.1 METODA OPAZOVANJA

Predmet opazovanja mora biti natančno opredeljen in opazovanje sistematično. Potrebno je voditi natančno dokumentacijo. Izhajati moramo iz teoretskih izhodišč. Opazovalne rezultate naj bi bilo mogoče preveriti.

Razlikujemo opazovanje Z in BREZ udeležbe raziskovalca. Z UDELEŽBO – npr. terenska raziskava; BREZ  UDELEŽBE – s pomočjo informatorja.

Prednosti:

–          Izčrpno preučevanje določenega pojava
–          Sposobnost globljega razumevanja pomenov
–          Ugotavljanje časovne dinamike – longitudinalna raziskava

Slabosti:

–          Primerna je samo za manjše skupine
–          Zahteva ogromen oseben angažma raziskovalca
–          Posploševanje podatkov na celotno populacijo je vprašljivo
–          Raziskav ni mogoče v celoti ponoviti v enakih pogojih
–          Izgubljanje znanstvene distance (subjektivnost)
–          Opazovani spremenijo obnašanje

5.2 EKSPERIMENT

Je metoda, ki je pogosta v naravoslovnem raziskovanju in psihologiji. Raziskovalec namerno vpelje spremenljivko. Vsebuje  kontrolno in eksperimentalno skupino. V eksperimentalni skupini vpeljemo spremenljivko, katere vpliv želimo proučevati in opazujemo vplivanje neodvisne spremenljivke na odvisno.

Prednosti:

–          Nadzorovanje spremenljivk
–          Rezultate lahko ponovno preverimo

Slabosti:

–          Etični pomisleki
–          Ljudje se večkrat obnašajo v skladu s pričakovanji

5.3 METODA SPRAŠEVANJA

Je pogosto uporabljena metoda, relativno poceni. Omogoča velik vzorec in možnost posploševanja. Dostop do informacij je hiter.

Poznamo 3 oblike spraševanja :

  1. Strukturiran intervju

Prednosti:

–          Vprašanje so vnaprej pripravljena
–          Udeleženca sledita temi
–          Majhen vpliv izpraševalca

Slabosti:

–          Skopi odgovori
–          Respondent ne more izraziti svojega videnja problema

  1. Nestrukturiran intervju

Prednosti:

–          Spraševalec in respondent se pogovarjata sproti, slednji predstavlja svoje videnje pojava, ki ga morda spraševalec ni predvidel

Slabosti:

–          Odgovori so obsežni, neprimerljivi, zahtevni za obdelavo
–          Močan vpliv izpraševalca

  1. Anketa

Anketa je pisno odgovarjanje na zastavljena vprašanja.

Prednosti:

–          Respondent izraža svoje stališče – odprta vprašanja
–          Respondent izbira med možnimi odgovori – zaprta vprašanja

Slabosti:

–          Odgovore na odprta vprašanja je težje analizirati
–          Vprašanja so lahko nejasna, sugestivna ali nerelevanta

5.4 ANALIZA DOKUMENTOV

Dokumenti so pisni in se delijo na:

  1. OSEBNE

–       Pisma
–       Dnevniki
–       Avtobiografije

  1. NEOSEBNE

–       Dokumenti različnih inštitucij
–       Zgodovinski viri
–       Arhivi
–       Uradne statistike
–       Vladna poročila

 

6     SKLEP

Oblikovanje novega znanstvenega spoznanja vsekakor ni lahko dela. Potreba je popolna predanost in upoštevanje določenih zakonitosti. Raziskovalec mora ob svojem delu upoštevati številne faktorje in delovati po določenih načelih. Obstaja seveda možnost, da kljub trdemu in dolgotrajnemu delu ne doseže cilja, ne pride do znanstvenega spoznanja ampak vseeno ne sme priti do potvarjanja podatkov.

 

7     LITERATURA IN VIRI

–       POČKAR, Mirjam; ADOLŠEK, Stanislav; POPIT, Tanja; BARLE LAKOTA, Andreja (2011): Uvod v sociologijo – Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS, Ljubljana.


Referat pri predmetu sociologija: NAČINI IN METODE RAZISKOVANJA V SOCIOLOGIJI
Ključne besede: sociologija, metode, načela, raziskovanje, viri
Avtor: Nika Tomažič, 3. A/IB
Mentor: Gorazd Brne, univ. dipl. fil. in prof. soc.
Ilirska Bistrica, junij 2013

 

 

 


(Število obiskov: 1.996)
Dostopnost