Že od nekdaj sem kazal zanimanje za tehnologijo, kasneje v osnovni šoli pa sem si kot izbirni predmet v zadnjem triletju izbral računalništvo. Takrat sem se našel na področju oblikovanja spletnih strani in programiranja. Po prvem obisku Gimnazije Ilirska Bistrica na informativnih dnevih sem vedel, da je to prava šola zame – majhna, a zato povezana, prijetna, polna prijaznih ljudi.
Kljub majhnim dvomom, ki so se mi ob raznih preizkušnjah med šolanjem pojavljali – ali je bila izbira šole prava –, lahko nazadnje rečem, da sem se prav odločil, za Gimnazijo Ilirska Bistrica in za programa tehnik računalništva. In zdaj vem, da se je potrebno za svoj cilj resnično boriti, saj se v vsakem primeru tudi drugod v življenju srečujemo z večjimi ali manjšimi preizkušnjami, ki preizkušajo, kako močni smo. Zato bi tudi drugim priporočil, naj zaupajo vase in se potrudijo za dosego svojih ciljev.
Diamantna maturantka 2016 – Špela Pugelj
To šolo sem izbrala, ker me je vedno zanimalo delo z računalniki, pa še voziti se mi ni bilo treba drugam, saj je šola v mojem domačem kraju. Na leta, ki sem jih preživela tu, me vežejo lepi spomini – na sproščeno vzdušje, dobro družbo in prijazne zaposlene.
Nad računalniki sem se navduševal že v predšolski dobi. Najprej so mojo pozornost pritegnile računalniške igre. V osnovni šoli sem obiskoval računalništvo kot izbirni predmet in bil član računalniškega krožka. V prostem času sem zavzeto raziskoval ozadje računalniških programov in orodij. Postalo je jasno, da je smer računalniški tehnik zame prava izbira.
Ko sem se odločal za lokacijo šolanja, me je na informativnem dnevu prepričala Gimnazija Ilirska Bistrica. Kljub slabi prometni povezavi (sem iz občine Postojna) sta bili zame veliki prednosti manjše število učencev in mirno okolje.
Svoje odločitve nisem nikoli obžaloval, saj imam na srednjo šolo veliko lepih spominov. Z bivšimi sošolci še vedno ohranjamo prijateljske vezi. Eden lepših spominov je strokovna ekskurzija v Hannover, kjer smo obiskali sejem CeBIT in tehnični muzej v Münchnu.
Velika prednost tehničnega programa je bila delovna praksa v drugem in tretjem letniku. V drugem letniku sem se spoznal z delom tonskega tehnika na lokalnem radiu. Pridobljeno znanje mi je omogočilo počitniško delo v tej stroki. V tretjem letniku mi je šola ponudila možnost, da se preko programa Leonardo da Vinci udeležim delovne prakse v tujini. Prakso sem opravljal na Finskem v mestu Jyväskylä na Jyväskylä College, ICT – Department. Na finski šoli me je navdušil drugačen pristop do dela, saj se vsako pridobljeno teoretično znanje uporabi tudi na praktičnem primeru. Izpostavil bi delo z optičnimi kabli, vzpostavitev računalniškega omrežja in spajkanje vezja. Spoznal sem se z drugo kulturo in načinom življenja na Finskem. S sodelovanjem na dnevu odprtih vrat, informativnem dnevu in predstavitvi šole ob raznih priložnostih pa sem pridobil izkušnje v javnem nastopanju.
Po uspešno opravljeni poklicni maturi z dodatnim petim predmetom nadaljujem izobraževanje na Univerzi v Ljubljani. Sem študent Fakultete za računalništvo in informatiko, smer interdisciplinarni univerzitetni študijski program računalništvo in matematika, kjer želim pridobiti poglobljeno znanje na vseh področjih računalništva.
Zlata maturantka 2016 – Teja Gale
Zlata maturantka 2015 – Eva Možina
Že v osnovni šoli sem veliko razmišljala o nadaljnji izobrazbi. Zgodaj sem ugotovila, da me zanima medicina, zato sem vedela, da se bo po osnovni šoli moja učna pot nadaljevala v gimnaziji. Izbira pa je bila zame precej lahka – Gimnazija Ilirska Bistrica; šola mi je ponudila vse, kar sem si želela in potrebovala: od pestre izbire jezikov, številnih zanimivih ekskurzij in obšolskih dejavnosti, do zagnanih učiteljev, ki so vedno pripravljeni pomagati. V teh štirih letih sem pridobila čudovite izkušnje, nova poznanstva in seveda obilo znanja. Najbolj so mi v spominu ostali različni projektni in športni dnevi, ko smo se učenci z učitelji družili na malo drugačen način. Danes izobraževanje nadaljujem na Fakulteti za medicino in hvaležna sem za popotnico, ki mi jo je dala gimnazija – prav zaradi nje mi sedaj študij ne povzroča večjih skrbi.
Zlata maturantka 2014– Monika Derenčin
V življenju nenehno sprejemamo odločitve. Nekatere so vsakdanje, spet druge nepomembne, mogoče celo samoumevne … Pa tudi take, od katerih je odvisna naša življenjska pot. Ravno te nam povedo, kam nas bo življenje zaneslo, kje se bomo ustavili in katere postaje preskočili.
In tako je prišel čas, ko sem morala sprejeti pomembno odločitev – kje bom nadaljevala šolanje po osnovni šoli. Pravzaprav bi lahko rekla, da je bila ta odločitev zame samoumevna. Že od nekdaj sem namreč vedela, po kakšni poti bom lahko prišla do svojega sanjskega poklica – postati razredna učiteljica. Vedela sem, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji. Vsekakor sem si želela še nekaj let ostati v domačem kraju, v varnem zavetju doma, prijateljev in znancev. Ravno zato sem se vpisala na Gimnazijo Ilirska Bistrica. Ponosna sem, da imamo v Ilirski Bistrici gimnazijo, ki mi je poleg izobrazbe dala še veliko drugega. Ravno zaradi svoje majhnosti nudi mirno okolje, sproščeno vzdušje in pristne odnose.
Prijetni spomini na moja srednješolska leta so v veliki večini povezani s sošolci in sošolkami. Panika (utemeljena ali pač ne) pred preverjanji znanja, nalezljiv smeh (tudi med poukom), dolgi pogovori o takšnih in drugačnih temah, izleti in ekskurzije, maturantski ples so le majhni koščki v velikem mozaiku štirih let, ki smo jih preživeli skupaj.
Gimnazija je zame predstavljala odlično odskočno desko za nadaljnje šolanje. Vpisala sem se na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, smer razredni pouk. Lahko bi rekla, da je moj študij precej podoben gimnazijskemu izobraževanju, ker mora razredni učitelj obvladati širok spekter področij (predmetov). Gimnazija mi je dala pomembno predznanje, ki ga s pridom uporabljam na fakulteti. Tudi zaradi izobraževanja na Gimnaziji Ilirska Bistrica sem vedno bližje poklicu, ki sem si ga od nekdaj želela opravljati. Postati učiteljica – navdihovati in svoje znanje posredovati naprej – je zame eden glavnih ciljev, ki si jih želim v življenju doseči.
Zlati maturant 2014 – Kerry Mahne
Na srednjo šolo v Ilirski Bistrici sem se vpisal, ker me je od nekdaj zanimalo računalništvo in ker so, ravno leto poprej, odprli program Tehnik računalništva. Na šoli je vedno bilo sproščeno in domače vzdušje, nikoli nisem imel občutka, da bi bil pod groznim stresom ali da bi me kdo od profesorjev imel “na piki”. Gimnazija Ilirska Bistrica je zelo unikatna šola, marsikdo si misli, da je premajhna, zaradi česar naj ne bi bila dovolj kvalitetna. Meni osebno se bolj zdi obratno: zaradi manjšega števila dijakov si profesorji vedno vzamejo čas za posvet z njimi, razlaga je temeljita in dobra. Ima svoj poseben čar, ki ga ne premorejo niti najbolj prestižne šole, menim, da je zaradi tega ena izmed dijaku bolj prijaznih šol v Sloveniji.
Čeprav sem se tekom šolanja dostikrat vprašal, če je računalništvo res prava smer zame, se je na koncu izkazalo, da – glej ga zlomka – dejansko je! Po opravljeni maturi sem se namreč vpisal na Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer svoje znanje še naprej uspešno nadgrajujem.
Zlati maturant 2013 – Gregor Šajn
Na to šolo sem se vpisal, ker sem bil od nekdaj navdušen nad računalniki in tehnologijo, veliko pa je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da je šola v domačem kraju. Srednješolsko obdobje je bilo zame zelo lepo, prineslo mi je veliko novih življenjskih izkušenj, novih prijateljstev in poznanstev, ki bodo lahko trajala celo življenje. Najraje se bom spominjal lepih trenutkov s sošolci, ki smo jih preživeli bodisi v šolskih klopeh ali pa kje drugje. Svojo poklicno pot sem po uspešno zaključeni srednji šoli nadaljeval v računalniški stroki, saj trenutno zaključujem študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, obenem pa opravljam študentsko delo programerja v podjetju eGlasbenaŠola.
Zlata maturantka 2010 – Eva Raspor
Zlata maturantka 2009 – Maja Kuridža
Zlata maturantka 2008 – Ida Štembergar
Ravno ob zaključevanju osnovne šole in razmišljanju, kje bom nadaljevala svoje šolanje, je v javnost udarila novica o odprtju gimnazije v Ilirski Bistrici. Priznam, sprva smo bili skeptični – kdo pa ne bi bil. Na informativni dan je večina današnjih učnih prostorov še vedno kazala svojo vojaško zgodovino, a pristojni so nas uspeli prepričati o uspehu projekta, starši pa so bili naklonjeni ideji o šolanju v domačem kraju. In tako sem postala dijakinja prve generacije bistriških gimnazijcev. Danes te odločitve ne obžalujem in hvaležna sem staršem, da so me spodbujali, naj se vpišem na domačo gimnazijo. Bližina doma, majhen kolektiv in manjše število dijakov so pripomogli k temu, da je bil prehod v zrelejšo fazo našega življenja lažji. Iz različnih razlogov na to obdobje ohranjam številne lepe spomine, ki mi še danes zvabijo smeh na obraz. Predvsem pa ohranjam prijateljstva, kar je na koncu največ vredno.
Kljub začetnim dvomom javnosti smo dijaki prve generacije utrdili status gimnazije z uspešno opravljeno maturo, po kateri smo si izbrali vsak svoje področje, na katerem bomo gradili svoje življenje in poklicno pot. Sama sem se vpisala na študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani in ga uspešno zaključila. Danes opravljam poklic notarske pripravnice ter se s tem usposabljam za še en pomemben izpit v svojem življenju.