Na podlagi 3. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018 z dne 26. 4. 2018) – v nadaljevanju Pravilnika – ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, 46/2019 z dne 19. 7. 2019) direktorica Šolskega centra Postojna in ravnateljica Srednje šole s šolskimi pravili določa:
1. Hišni red na Gimnaziji Ilirska Bistrica
2. Šolska pravila v skladu s Pravilnikom in drugimi predpisi
1. HIŠNI RED NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA
Hišni red Gimnazije Ilirska Bistrica je enak kot na matični enoti Srednje šole Šolskega centra Postojna, razen določb, ki se nanašajo samo na enoto Šolskega centra Postojna v Ilirski Bistrici:
1. člen
(splošna pravila hišnega reda)
(1) Vhod v prostore šole se za dijake odpre ob 7.00.
(2) Pouk se začne ob 8.00, zadnja, 8. ura se zaključi ob 14.55. Pouk je lahko tudi 9. šolsko uro (do 15.45) pri katerem od izbirnih maturitetnih predmetov, vajah pri naravoslovnih predmetih itd.
(3) Urnik zvonjenja je naslednji:
| Šolska ura | Trajanje | Razredi |
| 1. | 8.00–8.45 | Vsi |
| 2. | 8.50–9.35 | Vsi |
| 3. | 9.40–10.25 | Vsi |
| Odmor za malico | 10.25–10.50 | 1. in 2. letnik |
| 4. a | 10.30–11.15 | 3. in 4. letnik |
| 4. b | 10.50–11.35 | 1. in 2. letnik |
| Odmor za malico | 11.15–11.40 | 3. in 4. letnik |
| 5. | 11.40–12.25 | Vsi |
| 6. | 12.30–13.15 | Vsi |
| 7. | 13.20–14.05 | Vsi |
| 8. | 14.10–14.55 | Vsi |
(4) Vsak oddelek ima v urniku en daljši odmor za malico. Prvi odmor je praviloma namenjen dijakom/injam 1. in 2. letnika, drugi odmor pa dijakom/injam 3. in 4. letnika. V času malice je v prostorih šole po potrebi dežuren/a tudi en/a profesor/ica. Med posameznimi šolskimi urami so petminutni odmori.
(5) Dijaki se lahko pred začetkom pouka zadržujejo v večnamenskem prostoru, t. i. klubu, in v drugih, temu namenjenih prostorih (npr. na hodnikih itd.).
(6) Dijaki so lahko v šolskih prostorih obuti, pri tem pa morajo paziti na čistočo in varnost.
(7) Zapuščanje šole, prav tako pa tudi obiskovanje prostorov sosednje glasbene šole, med odmori in prostimi urami (v času pouka med prvo in zadnjo uro dijakov) brez dovoljenja razrednika ali drugega učitelja ni zaželeno in priporočljivo. Če dijak šolo zapusti brez dovoljenja, jo zapusti izključno na lastno odgovornost.
(8) Prinašanje in uživanje hrane v učilnicah ni dovoljeno.
(9) Vsi uporabniki šolskih prostorov morajo upoštevati varnostne predpise.
(10) Vsi zaposleni in dijaki morajo paziti na čistočo šole in njene okolice.
(11) Preden dijaki zapustijo učilnico, pospravijo stole in poberejo smeti. Reditelj pobriše tablo.
(12) Zbornica je zaklenjena. Če dijak nujno potrebuje učitelja, naj potrka in počaka.
2. člen
(skrb za premoženje)
(1) Zaposleni in dijaki morajo skrbno ravnati s šolskim inventarjem in drugim premoženjem šole. Prepovedano je tudi pisanje po klopeh, stolih, stenah itd. Storilec mora povzročeno škodo povrniti. Za namerno povzročeno škodo se storilcem izreče tudi ustrezen vzgojni ukrep v skladu s Pravilnikom in temi Šolskimi pravili. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, morajo takoj javiti učitelju.
(2) Dijak mora povrniti tudi škodo, ki je nastala z njegovim kršenjem zakonodaje, ki velja na področju šole in šolskega okoliša (npr. sprožanje javljalnikov požara, kajenje v šoli in na območju šole itd.).
(3) Reditelj oziroma dijak, ki opazi poškodbo v učilnici, mora o tem obvestiti učitelja.
(4) Šola ne odgovarja za garderobo in druge osebne predmete dijakov.
(5) Dijaki lahko o morebitnih krajah obvestijo razrednika, drugega učitelja ali vodjo enote. Oškodovani dijaki oziroma njihovi starši praviloma osebno prijavijo večje kraje policiji.
3. člen
(obveščanje dijakov)
Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski in na spletni strani šole.
4. člen
(nadomeščanje odsotnih učiteljev)
(1) Nadomeščanje za odsotne učitelje določa pomočnica ravnateljice.
(2) Če učitelja ni k pouku 10 minut po začetku ure, dijaki počakajo, reditelj pa mora javiti učiteljevo odsotnost vodji enote oziroma učitelju v zbornici.
(3) Oddelek ima prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti samo, če tako odločita vodja enote ali drug učitelj v zbornici po pooblastilu ravnatelja, pomočnika ravnatelja ali vodje enote. Kdor dovoli prosto uro, vpiše to v dnevnik (eAsistent) oddelka.
5. člen
(dežurstvo dijakov)
Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbijo vsi zaposleni in dijaki. Šola lahko organizira dežurstvo dijakov, po potrebi tudi učiteljev.
6. člen
(rediteljstvo)
(1) V času pouka je po oddelkih organizirano rediteljstvo. Razrednik pripravi in vpiše v dnevnik razpored rediteljev v oddelku, in sicer po dva dijaka tedensko, praviloma po abecednem redu njihovih priimkov.
(2) Naloge rediteljev:
– Skrbita za red in čistočo v učilnici in na hodniku neposredno pred učilnico.
– Javljata odsotne dijake.
– Skrbita za čistočo šolske table in učilnice.
– Če učitelja 10 minut po začetku ure ni v razred ali k drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti, se o njegovi odsotnosti pozanimata v zbornici oziroma odsotnost javita vodji enote oziroma učitelju v zbornici.
– Pomagata učitelju pri delu z učnimi pripomočki.
– Če opazita poškodbe šolskega inventarja ali kakšno drugo nepravilnost, to javita razredniku ali drugemu učitelju.
– Učilnico pospravita, ugasneta luči in jo zapustita zadnja, skupaj z učiteljem.
7. člen
(prepovedi)
(1) V šoli in na šolskih površinah je strogo prepovedano uživanje alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanje in posedovanje le-teh.
(2) Prepovedano je kajenje oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov v šolskih prostorih in na pripadajočem funkcionalnem zemljišču šole.
(3) Prepoved uživanja alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanja in posedovanja le-teh ter prepoved kajenja velja tudi za ekskurzije, športne dneve in druge dejavnosti, ki jih organizira šola.
2. ŠOLSKA PRAVILA
8. člen
(merila in postopek za podeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom)
(1) Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, priznanje ali nagrado.
(2) Dijak lahko prejme pohvalo za: odličen uspeh, pomoč sošolcem, delo v razredni skupnosti, delo v dijaški skupnosti oziroma dijaškem parlamentu, sodelovanje pri dogajanju na šoli (npr. pri pripravi informativnega dne itd.), vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju (npr. na 4. ali 5. mesto, sicer pa je to odvisno od števila tekmovalcev), uvrstitev na državno tekmovanje itd.
(3) Dijak lahko prejme priznanje za: večleten odličen uspeh, uvrstitev od 1. do 3. mesta na regijskem tekmovanju, vidno uvrstitev na državnem tekmovanju (npr. 4.–10. mesto), uvrstitev na mednarodno tekmovanje, uspeh na splošni maturi (25–29 točk), poklicni maturi (17–20 točk) ali zaključnem izpitu (prav dober uspeh), za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil pohvalo, itd.
(4) Dijak lahko prejme nagrado za: uvrstitev na državnem tekmovanju od 1. do 3. mesta, druge izjemne dosežke zunaj šole, s katerimi prispeva tudi k ugledu šole (npr. samostojni nastop, razstava itd.), vidno uvrstitev na mednarodnem tekmovanju, odličen uspeh na splošni maturi (30–34 točk), poklicni maturi (21–23 točk) ali zaključnem izpitu, za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil priznanje, itd.
(5) Predloge za pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dajo: razrednik, kateri koli drug učitelj, drug strokovni delavec šole, mentor dejavnosti, zaradi katere naj bi dijak dobil pohvalo, priznanje ali nagrado, oddelčna skupnost dijakov, šolski dijaški parlament.
(6) O predlogih za pohvale, priznanja in nagrade sklepa učiteljski zbor oddelka, iz katerega je dijak, oziroma učiteljski zbor šole.
(7) Pohvale in priznanja so pisna. Dijakom jih praviloma podeli razrednik ob delitvi spričeval.
(8) Nagrade so praviloma knjižne, lahko pa tudi umetniške slike itd. O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z vodjo enote, razredniki oziroma drugimi učitelji. Nagrade podeli dijakom razrednik ob delitvi spričeval, lahko pa tudi vodja enote.
(9) Šola vodi evidenco o podeljenih pohvalah, priznanjih in nagradah (npr. v šolski kroniki).
9. člen
(upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje dijaka od pouka)
(1) Dijaki lahko zamudijo 1. uro pouka (začetek ob 8.00) ali predčasno odidejo od 8. ali 9. ure pouka, le izjemoma tudi od 7., če so vozači in nimajo druge možnosti prevoza v šolo oziroma domov.
(2) Prvo uro pouka lahko zamudijo največ 15 minut, od 8. ali 9. ure (izjemoma tudi od 7. ure) pa lahko odidejo največ 10 minut pred koncem ure.
(3) Starši ali dijaki z njihovim soglasjem oddajo ob začetku šolskega leta pisno vlogo za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka razredniku. Razrednik presodi o upravičenosti razloga in to evidentira v ustrezni rubriki v dnevniku (eAsistent).
10. člen
(upravičeni razlogi za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku in način njegove vključitve v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve)
(1) Dijak je lahko oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje (ŠVZ) na podlagi ustreznega zdravniškega potrdila, pa tudi s soglasjem oziroma vednostjo staršev. Dijak mora biti prisoten na kraju izvajanja ŠVZ, razen če mu učitelj dovoli drugače.
(2) V drugih primerih oprostitve dijaka pri pouku oziroma izvajanju dejavnosti (npr. pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu, pri praktičnem pouku itd.) iz upravičenih razlogov (npr. bolezen) so način vključitve v vzgojno-izobraževalno delo ter način, oblike in rok opravljanja morebitnih manjkajočih obveznosti določeni s Šolskimi pravili ocenjevanja in če je potrebno z osebnim izobraževalnim načrtom.
(3) Dijak je lahko oproščen sodelovanja pri pouku, če je vključen v posebne oblike izobraževanja (npr. Projektno učenje mladih (PUM)) ali je na mednarodni izmenjavi. Način, oblike in rok opravljanja morebitnih manjkajočih obveznosti se določijo z osebnim izobraževalnim načrtom.
11. člen
(način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času prepovedi prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole)
(1) Učitelj lahko prepove dijaku prisotnost pri pouku ali drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti v skladu s 27. členom Zakona o gimnazijah, Uradni list RS, št. 1/07 in 68/17, 6/18–ZIO-1 (v nadaljevanju ZGIM) in s 56. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Uradni list RS, št. 79/06 in št 68/17 (v nadaljevanju ZPSI). V takih primerih učitelj pospremi dijaka k vodji enote ali v svetovalno službo. Ti ukrepajo v skladu z omenjenima zakonoma.
(2) Dijaku, ki mu je bila s sklepom izrečena prepoved prisotnosti pri pouku, se lahko v tem sklepu določijo tudi načini in oblike opravljanja šolskih obveznosti (npr. čas opravljanja prakse, konkretne zadolžitve v povezavi s kršitvami – npr. seminarska naloga o bontonu itd.). Glede na težo kršitve in trajanje prepovedi o tem odloča ravnatelj ali oddelčni učiteljski zbor.
(3) Če dijak s svojim vedenjem tako moti pouk ali drugo dejavnost, da jo je nemogoče kakovostno izpeljati, in je s tem kršena tudi pravica drugih dijakov do pouka, ga učitelj opozori in mu izreče prepoved prisotnosti pri pouku.
(4) Prepoved se nanaša na uro, ki jo učitelj vodi. Za dijaka je to neopravičena ura. Učitelj ga po svoji presoji lahko pošlje na razgovor k razredniku, v svetovalno službo ali k vodji enote. Pošlje ga lahko tudi v večnamenski prostor, t. i. klub, ali kak drugi šolski prostor, mu dodeli ustrezne šolske obveznosti in zahteva njihovo izpolnitev. Učitelj vpiše prepoved, razlog zanjo in ustrezno zadolžitev v dnevnik (eAsistent).
(5) Učitelj lahko prepove dijaku prisotnost pri pouku ŠVZ in praktičnega pouka, če dijak nima s seboj ustrezne športne opreme oziroma osebne zaščitne opreme, ki jo določa zakonodaja. Ravnanje in izpolnitev manjkajočih obveznosti v takih primerih določijo strokovni aktivi v svojih letnih pripravah. V času trajanja ŠVZ ali praktičnega pouka pa lahko pošljejo dijaka v knjižnico, k pouku v drug oddelek itd.
12. člen
(pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem)
(1) Dijaki/nje ne smejo med poukom uporabljati tovrstnih naprav, razen z izrecnim dovoljenjem učitelja, ki uro vodi in je to sestavni del pouka. Če dijaki/nje ne upoštevajo tega pravila in ne upoštevajo učiteljevega opozorila, jim ta lahko napravo začasno odvzame. Starši ali dijaki/nje z njihovim pooblastilom jo v takem primeru prevzamejo naslednji dan v upravnih prostorih šole (zbornica, pisarna vodje enote).
(2) Učitelj/ica lahko zahteva, da dijaki/nje med pisanjem pisnih izdelkov ali tudi sicer med poukom oddajo te naprave na za to določen prostor v učilnici. Vzamejo jih lahko ob koncu ure oziroma po koncu pisanja. Če ne upoštevajo tega pravila, se pri pisanju pisnih izdelkov to šteje kot kršenje pravil ocenjevanja. Pisno ocenjevanje se prekine in izdelek oceni z negativno oceno.
(3) Dijaki/nje ne smejo med poukom in odmori v prostorih šole in na šolskem območju snemati in objavljati dogajanja in oseb brez dovoljenja vodstva šole in vpletenih oseb. Neupoštevanje tega pravila se uvršča med težje ali najtežje kršitve.
(4) Dijaki/nje ne smejo snemati ali drugače reproducirati pisnih izdelkov (testov), jih javno objavljati v različnih medijih ali posredovati drugim osebam. Neupoštevanje tega pravila se uvršča med težje ali najtežje kršitve.
13. člen
(način sodelovanja s starši)
(1) Šola sodeluje s starši prek roditeljskih sestankov, skupnih popoldanskih govorilnih ur, individualnih govorilnih ur učiteljev, govorilnih ur svetovalne službe in po potrebi na druge načine.
(2) Datumi roditeljskih sestankov in skupnih popoldanskih govorilnih ur so določeni s šolskim koledarjem. Dijaki so s tem seznanjeni ob začetku šolskega leta, šolski koledar je objavljen tudi na spletni strani šole.
(3) Učitelji in drugi strokovni delavci imajo individualne govorilne ure praviloma vsak teden od 1. oktobra do 31. maja. Učitelji in drugi strokovni delavci, ki imajo manjši del delovne obveznosti na enoti Šolskega centra Postojna v Ilirski Bistrici, imajo govorilne ure za starše enkrat mesečno. Razrednik seznani dijake s tem razporedom, objavljen pa je tudi na spletni strani šole. Učitelji in drugi strokovni delavci imajo vsaj enkrat mesečno tudi govorilne (oziroma pogovorne) ure za dijake. Učitelji in drugi strokovni delavci, ki imajo manjši del delovne obveznosti na enoti Šolskega centra Postojna v Ilirski Bistrici, imajo govorilne (oziroma pogovorne) ure za dijake vsak drugi mesec.
(4) Starši se lahko dogovorijo za razgovor s posameznim učiteljem ali drugim strokovnim delavcem šole tudi izven teh rokov, če se ta s tem strinja.
(5) Šola posreduje osebne podatke dijaka in druge informacije o:
– vpisu v izobraževalni program in izpisu iz izobraževalnega programa,
– ocenah, učnem uspehu in napredovanju,
– prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela,
– zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja,
– obravnavi svetovalne službe,
– organizaciji šolskega dela (npr. roditeljski sestanki, govorilne ure).
(6) Polnoletni dijak lahko s pisno izjavo kadarkoli zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena ne razkrije oziroma posreduje staršem.
(7) Ne glede na pisno izjavo polnoletnega dijaka iz prejšnjega odstavka šola razkrije oziroma posreduje staršem podatke o odsotnosti dijaka, podatke o zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja ter tiste osebne podatke, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.
14. člen
(obveščanje o odsotnosti)
(1) Dijaki imajo pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku (4. člen Pravilnika).
(2) V primeru odsotnosti dijakov starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije, najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti dijaka od pouka obvestijo razrednika ali šolo o vzroku odsotnosti.
(3) Razrednik lahko sam določi in uredi način obveščanja o odsotnosti, sicer pa se sporočilo o odsotnosti posreduje vodji enote. Vodja enote to zabeleži in obvesti razrednika.
(4) Če šola ni obveščena o odsotnosti dijaka v prej omenjenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v desetih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.
(5) Vsa navedena komunikacija glede odsotnosti dijaka se lahko opravi tudi prek eAsistenta.
(6) Polnoletni dijaki lahko predložijo izjavo, da ne želijo, da jih opravičujejo starši. V primeru odsotnosti so dolžni sami obvestiti šolo, v petih delovnih dneh po prihodu k pouku pa predložiti zdravniško opravičilo ali drugo ustrezno potrdilo. Če ne predložijo takšne izjave, se jih obravnava kot druge dijake.
15. člen
(opravičevanje odsotnosti)
(1) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu. Starši dijaka morajo razredniku posredovati pisno opravičilo najkasneje v petih delovnih dneh po njegovem prihodu k pouku. Razrednik lahko upošteva opravičila staršev, opravičila športnih, kulturnih in drugih organizacij ob soglasju staršev, zahteva lahko tudi zdravniška opravičila ali osebno pojasnilo staršev na govorilnih urah.
(2) Razrednik lahko upošteva opravičilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku petdnevnega roka, vendar mora biti obvestilo predloženo najkasneje v enem tednu po prihodu dijaka k pouku. Kot utemeljeni razlogi se lahko upoštevajo: odsotnost razrednika, dijak ni mogel pravočasno dobiti opravičila itd.
(3) V primeru odsotnosti dijaka od posamezne ure pouka to odsotnost dovoli učitelj, ki uro vodi.
(4) Če gre za odsotnost več ur (več kot eno, vendar krajšo od enega dneva), dijak praviloma zaprosi za odsotnost vsakega učitelja posebej. Takšno odsotnost lahko izjemoma dovolita razrednik oziroma vodja enote.
(5) Razrednik lahko izjemoma zahteva dodatno opravičilo (npr. opravičilo staršev) za dovoljeno odsotnost.
(6) Neupravičeno zamujanje k pouku ali k drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti se obravnava kot lažjo kršitev šolskih pravil (če gre za enkratno dejanje).
(7) V primeru načrtovane daljše odsotnosti dijaka (do pet dni) starši pravočasno naslovijo pisno vlogo na kolegij šole, ki o tem odloča.
16. člen
(vzgojno delovanje šole)
(1) Sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa so ozaveščanje dijakov o varstvu okolja, zdravem načinu življenja, vzgajanje k strpnosti, zagotavljanje razmer, v katerih ne bi prihajalo do diskriminacije, nasilja itd.
(2) Vsebine, ki pripomorejo k prej omenjenemu, so vključene v različne predmete v skladu z učnimi načrti. V okviru obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti so organizirana tudi predavanja in delavnice (npr. o problematiki drog, o nenasilni komunikaciji itd.).
(3) Pomembno vlogo pri seznanjanju dijakov z njihovimi pravicami ima dijaški parlament. Nanj se dijaki lahko obrnejo tudi, če se znajdejo v stiski. Obrnejo pa se lahko tudi na svetovalno službo.
(4) Učitelji se morajo ustrezno odzvati na pripombe, opazke in dejanja, ki spodbujajo nestrpnost, nasilje itd.
(5) Šola deluje vzgojno tudi s spremljanjem vedenja dijakov ter izrekanjem vzgojnih in alternativnih ukrepov.
17. člen
(prepovedi in kršitve šolskega reda)
(1) V skladu s 5. in 6. členom Pravilnika so s temi Šolskimi pravili natančneje določene kršitve prepovedi in druge kršitve. Te so lahko lažje, težje in najtežje.
(2) Lažje kršitve so:
1. neprimeren odnos do pouka: klepetanje med poukom, zamujanje k uram posameznih predmetov, zamujanje pri drugih dejavnostih, ki so del vzgojno-izobraževalnega procesa (razen če gre za zamujanje iz prej navedenih utemeljenih razlogov), ukvarjanje (med poukom) z dejavnostmi, neopravičeno izostajanje od pouka, ki ne sodijo k pouku ali drugemu vzgojno-izobraževalnemu delu, neupoštevanje učiteljevih navodil in opozoril, neprinašanje učnih pripomočkov in sredstev (npr. učbenikov, opreme za športno vzgojo ali praktični pouk itd.), samovoljna zapustitev pouka ali druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti itd.,
2. neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
3. neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja: pisanje po klopeh, stenah, mizah itd.,
4. neupoštevanje določil hišnega reda itd.,
5. kajenje,
6. neprimerno obnašanje na funkcionalnih zemljiščih šole,
7. malomarno opravljanje nalog reditelja,
8. uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom,
9. odklanjanje, da bi se dijak na zahtevo učitelja, ki ga ne pozna, identificiral.
(4) Kršitve iz drugega odstavka tega člena se štejejo kot lažje, če gre za enkratna oziroma redka dejanja posameznega dijaka. Ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve ali več lažjih kršitev, se obravnava kot težjo kršitev.
(5) Težje kršitve:
1. ponavljajoče se lažje kršitve,
2. samovoljna prisvojitev tuje stvari,
3. ponarejanje (npr. ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje opravičil in podpisov staršev, lažno prikazovanje identitete itd.),
4. žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žaljivi napisi itd.),
5. posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
6. neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
7. namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
8. uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom, če gre za njihovo uporabo kot nedovoljenega pripomočka pri ocenjevanju znanja.
(6) Najtežje kršitve, za katere se lahko izreče izključitev, so navedene v 27. a členu ZGIM in 56. a členu ZPSI:
1. ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje,
2. namerno uničenje oziroma poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, s katerim je povzročena večja materialna škoda,
3. vdor v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist,
4. uničenje ali ponarejanje šolske dokumentacije,
5. posedovanje predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost, življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
6. posedovanje, ponujanje ali prodajanje prepovedanih drog,
7. posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola,
8. prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma uživanje alkohola ali prepovedanih drog,
9. neopravičene odsotnosti od pouka, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
Poleg navedenega se v skladu z omenjenima členoma štejeta kot najtežji kršitvi še:
10. samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
11. neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
12. kršitve vsakokratnih ukrepov preprečevanja nalezljivih bolezni.
(7) O tem, koliko lažjih kršitev se šteje za težjo kršitev, presodi razrednik v sodelovanju z oddelčnim učiteljskim zborom oziroma celotnim učiteljskim zborom.
(8) Kršitve veljajo za pouk in za vse dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, ekskurzije, druge obvezne izbirne vsebine itd.).
(9) Učitelj, ki je kršitev ugotovil ali bil nanjo opozorjen in se prepričal o njej, kršitev vpiše v dnevnik (eAsistent).
18. člen
(vzgojni ukrepi)
(1) V skladu s 6. členom Pravilnika se dijaku za kršitve lahko izrečejo opomin, ukor, v primeru najtežjih kršitev pa tudi izključitev iz šole.
(2) Dijaka se lahko izključi iz šole za četrti oziroma za vsak nadaljnji izrečeni ukor v posameznem šolskem letu.
(3) V skladu s 7. členom Pravilnika je za uvedbo, vodenje postopka in izrekanje opomina in ukora pristojen razrednik, če gre za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole, pa ravnatelj.
(4) Razrednik praviloma za lažje kršitve izreče opomin. Za težje kršitve lahko izreče ukor prve, druge ali tretje stopnje. Izjemoma se lahko za najtežje kršitve izreče ukor tretje stopnje.
(5) Razrednik se pred izrekom ukora druge stopnje posvetuje z oddelčnim učiteljskim zborom, pred izrekom ukora tretje stopnje pa s celotnim učiteljskim zborom šole.
(6) Vzgojni ukrepi za neopravičeno odsotnost od pouka ali drugih šolskih dejavnosti se lahko izrečejo na naslednji način:
– do 4 neopravičene ure: opomin,
– 5–9 neopravičenih ur: ukor prve stopnje,
– 10–18 neopravičenih ur: ukor druge stopnje,
– 19–34 neopravičenih ur: ukor tretje stopnje,
– 35 in več neopravičenih ur: izključitev v skladu s 27. členom ZGIM in 56. členom ZPSI.
Pri odločanju o izreku vzgojnega ukrepa se smiselno in enakovredno neopravičenim uram upošteva tudi ponavljajoče se lažje kršitve.
19. člen
(alternativni ukrepi)
(1) V skladu z 8. členom Pravilnika se lahko dijaku za lažje in nekatere težje kršitve namesto vzgojnega izreče alternativni ukrep.
(2) Alternativni ukrepi so lahko: pobotanje/poravnava, poprava škodljivih posledic ravnanja, opravljanje dobrih del, sodelovanje pri urejanju okolice šole in šolskih prostorov izven pouka (npr. hodnikov, učilnic itd.), dežurstvo na hodnikih, dodatno rediteljstvo, izdelava manjkajočih domačih nalog in izdelava dodatnih nalog po navodilih učitelja, priprava in predstavitev seminarskih nalog v oddelku, pomoč slabšim dijakom, pomoč pri organizaciji različnih dejavnosti na šoli (dneva »odprtih vrat«, informativnega dneva, tekmovanj itd.).
(3) Dijak mora soglašati z alternativnim ukrepom, kar potrdi s podpisom na sklepu o alternativnem ukrepu. Če ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, se mu izreče ustrezen vzgojni ukrep.
20. člen
(zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov)
(1) Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določa Pravilnik o varstvu pri delu, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma drugi delavci šole. Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.
(2) Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih dejavnostih morajo dijaki dosledno upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma učiteljev spremljevalcev.
(3) Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja kršitev.
(4) Za dijake 1. in 3. letnika so organizirani sistematski zdravstveni pregledi, za dijake 3. letnika pa tudi cepljenje.
(5) Sistematske preglede, cepljenje in drugo zdravstveno preventivo za dijake enote Šolskega centra Postojna v Ilirski Bistrici izvaja Zdravstveni dom Ilirska Bistrica.
(6) V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri drugih šolskih dejavnostih učitelj poskrbi za dijaka tako, da mu nudi prvo pomoč in ga po potrebi pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ter o tem takoj obvesti starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj obvesti tudi policijo. Učitelj napiše zapisnik o dogodku in ga odda vodji enote.
(7) Dijaka, ki kaže očitne znake alkoholiziranosti ali spremenjenosti zaradi neke druge droge in zato ne more spremljati pouka (ali druge dejavnosti), učitelj odstrani od pouka (ali druge dejavnosti). Preda ga svetovalni službi ali vodstvu šole. Ta izroči dijaka staršem oziroma ga pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo. V vsakem primeru morajo biti starši o tem obveščeni, prav tako pa tudi svetovalna služba.
(8) Z dijakom, za katerega učitelj sumi, da je pod vplivom alkohola ali drog, se kratko pogovori brez navzočnosti sošolcev. Po svoji presoji o tem obvesti tudi razrednika in svetovalno službo.
21. člen
(varnostni načrt za organizirane šolske dejavnosti zunaj šolskih prostorov)
(1) Za vsako organizirano šolsko dejavnost zunaj šolskih prostorov (ekskurzija, športni dan itd.) se pripravi varnostni načrt.
(2) Razrednik ali učitelj – organizator načrtovane dejavnosti pred njeno izvedbo seznani dijake s pravili obnašanja, predvidenimi spremljevalci in drugimi podatki, pomembnimi za varno in učinkovito izvedbo.
(3) Dijaki oziroma starši dijakov so dolžni obvestiti razrednike o morebitnih posebnostih, ki bi lahko vplivale na varnost dijakov (bolezni, poškodbe, zdravila, ki bi jih morali vzeti itd.).
(4) Pri dejavnostih, ki vključujejo nočitve, morajo dijaki spoštovati prej predstavljen urnik, s katerim je določen čas spanja oziroma počitka, in neposredna navodila učiteljev spremljevalcev.
(5) Dijaki ne smejo zapuščati stavbe, kjer prenočujejo, brez spremstva učitelja spremljevalca.
(6) Spremljevalec takoj obvesti vodstvo šole v primeru nezgode ali drugih zapletov.
(7) Če dijak zaradi slabosti, bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more nadaljevati z dejavnostjo, se spremljevalec s starši dogovori o načinu prevzema dijaka. Eden od spremljevalcev mora ostati z dijakom do prihoda staršev.
(8) Če dijak ne upošteva navodil spremljevalcev, ogroža svojo varnost, varnost skupine ali drugih ljudi, namerno poškoduje in uničuje tuje stvari oziroma se vede na način, ki pomeni težje in najtežje kršitve šolskih pravil, ga vodja dejavnosti lahko odstrani iz skupine, o tem obvesti vodstvo šole in starše dijaka, ki so ga dolžni prevzeti na dogovorjenem mestu. Eden od spremljevalcev ostane z dijakom do prihoda staršev.
(9) Vodja dejavnosti ali eden od spremljevalcev napiše zapisnik o dogodkih, navedenih v sedmem in/ali osmem odstavku tega člena.
Ravnateljica je določila ta pravila po pridobitvi mnenja učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev. Veljati začnejo naslednji dan po objavi na spletni strani šole.
Učiteljski zbor je obravnaval ta Šolska pravila 29. 8. 2019 in podal soglasje k njim.
Svet staršev je obravnaval in podal soglasje k tem šolskim pravilom 24. 9. 2019.
Dijaški parlament je obravnaval in podal soglasje k tem Šolskim pravilom 3. 10. 2019.
Ravnateljica Šolskega centra Postojna:
Helena Posega Dolenc, univ. dipl. ekon.
Ilirska Bistrica, 4. 10. 2019
(Število obiskov: 1.800)
