Select Page

V četrtek, 17. maja 2018, smo se dijaki prvih letnikov gimnazijskega programa Gimnazije Ilirska Bistrica in Šolskega centra Postojna v spremstvu razredničark Erike Gombač, Vlaste Milavec in Marinke Gabriel ter profesorice Cvetke Žagar odpravili na strokovno ekskurzijo po Toskani. Po ekskurziji nas je vodil odličen vodič Klemen Košir. Na pot smo odrinili že v zgodnjih jutranjih urah ter se napotili proti Italiji.

 

Naša prva predvidena postaja je bila mesto Pisa, kamor smo prišli v zgodnjih popoldanskih urah. Ogledali smo si trg Piazza dei Miracoli, kjer smo lahko občudovali prelepo romansko arhitekturo katedrale Il Duomo, krstilnice Il Batistero ter pokopališča. Glavna atrakcija tega trga pa je bil poševni stolp. Pri ogledu krstilnice smo bili navdušeni nad velikostjo in odlično gradnjo. Ob opazovanju arhitekture krstilnice smo doživeli tudi presenečenje. Gospa, ki je vodila krstilnico, je prišla v središče k oltarju in zapela tri tone. Odmevi, ki so posledica načina gradnje, pa so naredili svoje in slišati je bilo, kot da bi gospa pela večglasje, čeprav je bila sama; na koncu je bilo slišati popoln akord. To dejanje smo nekateri opazovali z galerije stavbe. Pri ogledu slavne katedrale Il Duomo nam je takoj ob vstopu padel v oči strop, sestavljen iz kaset, ki so bile v celoti pozlačene. Cerkev romanske gradnje ima obliko latinskega križa in je v veliki večini okrašena z bogatimi detajli, štukaturami, velikimi poslikavami, učinek dramatičnosti pa še posebej dajejo polkrožni loki, ki so postavljeni v dveh nadstropjih na vsaki strani cerkve ter krasijo galerije in prostor pod njimi. Cerkev je na vseh stenah obdana z veliki poslikavami, v levem in desnem stranskem oltarju pa imata mesto posebni relikviji, lobanja v levem ter celotno truplo sv. Ranierija v desnem, kar da cerkvi prav poseben pridih. Najbolj opazna stvaritev v cerkvi je mozaik nad oltarjem ter osrednja kupola cerkve, ki dajeta cerkvi iluzionistično noto. Poševni stolp, svetovna znamenitost Pise, je skozi stoletja in desetletja obstoja doživel marsikaj. Za njegovo nedotaknjenost in ohranjenost sta poskrbela način gradnje in močvirnata tla, ki blažijo učinke in moč sunkov v tleh, ki so pogosti na tem območju. Po in med ogledi teh treh znamenitosti je bil čas tudi za posnetke neprecenljivih fotografij ob nagnjenem stolpu.

Po ogledu Piazze dei Miracoli smo se odpravili na pol urno pot proti mestu Lucca, kjer smo si zaradi pomanjkanja časa ogledali le nekaj znamenitosti. Najprej smo se napotili mimo cerkve sv. Martina, nato pa mimo katedrale z zvonikom. Sledil je ogled Piazze dell’amfitetro, ki je edina v Italiji v obliki ovala. Po tem smo se sprehodili še do stolpa Ginguini, ki je znan po tem, da na njem raste kar nekaj hrastov. Zadnja ogledna točka postanka v Lucci je bil trg, na katerem stoji tudi cerkev sv. Mihaela. Tu smo imeli nekaj prostega časa, ki ga je vsak porabil na svoj, sebi zanimiv način.

Po končanih ogledih v tem mestu je sledila še zadnja vožnja tega dne, in sicer vožnja do naše nastanitve v Hotelu Zenith, v malem mestecu Montecatini Terme. Po večerji smo imeli možnost ogleda mesta.

Naslednji dan v petek smo začeli že navsezgodaj z zajtrkom ob šestih in pripravo na odhod proti Firencam. S tem smo se odpravili na prvo vožnjo petkovega dne. V mesto Firence smo prišli malo po osmi uri in se nemudoma peš odpravili proti galeriji Uffizi, eni izmed najbolj znanih evropskih galerij. Ob prihodu smo občudovali kipe znanih italijanskih umetnikov, ki so krasili prostor med arkadami galerije. Ko smo se vsi zbrali na kupu, smo se razdelili v tri skupine. Prvi dve skupini sta šli v galerijo Uffizi, tretja skupina pa si je ta čas v spremstvu vodiča ogledala ostale znamenitosti mesta Firence. Prvi na seznamu ogledov je bil trg Piazza della Signoria, na katerem stoji stara mestna hiša Pallazo Vecchio ter kip Cosma I. in Neptunov vodnjak. Naslednja na seznamu ogledov je bila katedrala Santa Maria del Fiore, Il Duomo ter pripadajoči zvonik in krstilnica. Katedrala in krstilnica sta delo dveh znanih arhitektov Brunaleschija in Ghibetrija, medtem ko je zvonik delo slikarja Giotta, ki se je ukvarjal tudi z arhitekturo. Zatem je sledil sprehod do cehovske cerkve, ki je bila nekoč skladišče in cehovska prodajalna žita. Temu je sledil sprehod po znamenitih ulicah Firenc, ki so večinoma v pravokotnih pozicijah med seboj, saj so bile nekoč vključene v mestno jedro Firenc, ki je bilo obdano z obzidjem. Pot nas je vodila tudi skozi nekdanjo palačo starih Medičejcev, ki ima simetričen tloris. Po nekaj minutah smo bili že pred cerkvijo svetega Lorenza in slavno kapelo Medičejcev, v kateri smo lahko videli prostor, ki so ga urejali za posvetitev grofov Medičejskih. V tej stavbi nas je presenetila izredna gradnja in detajli. Poleg tega prostora je bil tudi prostor Michelangelove dvorane, v kateri se nahajata dva oltarja, ki zaznamujeta Zoro in Večer ter Dan in Noč, a ta prostor ni v celoti dokončan, saj Michelangelo ni dokončal oltarjev in so jih po njegovi smrti namestili, kot jih lahko vidimo danes. Sprehodili smo se še do Piazze della Repubblica, na kateri smo lahko videli še en kip Cosma I. Po končanem ogledu je bil čas za obhod Firenc, nato pa je časa zmanjkalo in z ogledom mesta sta morali začeti drugi dve skupini, tretja skupina pa je imela v tem času prosto in si je lahko podrobneje ogledala Firence, spoznala nekoliko kulture in kulinarike. Prva in druga skupina sta z ogledom Firenc zaključili ob približno pol dveh in skupine so se spet združile. Skupaj smo se odpravili proti zadnji veliki znamenitosti Firenc mostu Ponte Vecchio, ki je edini most v Firencah, ki je preživel obe svetovni vojni. Danes se na njem nahajajo zlatarji, v preteklosti pa je na mostu mrgolelo mesarjev. Na tem mestu smo dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica izkoristili trenutek in posneli še nekaj skupnih fotografij. Do zadnjega ogleda, ki je čakal še tretjo skupino, obiska galerije Uffizi, je bilo še kar nekaj časa, a je ta čas hitro minil ob poslušanju in gledanju cestne instrumentalistke in smešnega mimika, ki nas je s svojo igro in plesom nasmejal do solz. Sledil je ogled galerije, v kateri smo lahko videli nekaj svetovno najbolj znanih umetniških del pa še veliko novega in nam neznanega, opazovali pa smo lahko tudi prečudovito arhitekturo stavbe, v kateri so dela postavljena.

Po končanem ogledu smo se sprehodili še do avtobusa ter se z njim odpeljali do zadnje postaje naše dvodnevne strokovne ekskurzije razgledne točke na Michelangelovem trgu na hribčku ob Firencah, kjer so nas navdušili prečudoviti razgledi na Firence. Od tu naprej nas je do doma čakala še finalna vožnja, katera se je zaključila v soboto, 19. maja, v zgodnjih jutranjih urah, tako da bi lahko rekli, da je bila ekskurzija celo tridnevna. Omeniti velja tudi izjemna voznika avtobusa, katerima se velja zahvaliti, saj sta nas celotno pot z veseljem vozila po italijanski Toskani.

Galerija slik

Jan Kastelic, 1. A/IB