Select Page

V sredo, 18. 10. 2017, smo se dijaki prvih letnikov gimnazijskega programa Gimnazije Ilirska Bistrica in Šolskega centra Postojna odpravili na strokovno ekskurzijo po nekdanjem slovenskem ozemlju današnje Italije.

Pot nas je najprej vodila proti Rižarni, nekdanji predelovalnici riža, ki je bila med letoma 1943 in 1945 s strani nemškega okupatorja predelana v edino koncentracijsko taborišče s krematorijem v vsej takratni Italiji. Najprej je bil organiziran voden ogled poslopja, nato smo si ogledali še kratek film na temo koncentracijskega taborišča in občutja ljudi, ki so bili v taborišču zaprti in v času vojne niso bili ubiti ter so preživeli vse grozote, ki so se dogajale v tistem času. Na postanku v Rižarni smo imeli še nekaj časa, da smo si lahko ogledali še muzej o taborišču.

Sledila je petnajstminutna vožnja v središče Trsta, kjer smo si ogledali sedmi največji trg v Italiji – trg Unita ali kot ga starejši prebivalci mesta imenujejo trg Piazza Grande. Na trgu smo imeli dvajset minut prostega časa. V tem času smo lahko pomalicali, se družili, imeli pa smo tudi čas za ogled ulic ob trgu, ki so – kot je za Italijo značilno – idilično opremljene s kafiči in bari vseh vrst.

Po ogledu trga Piazza Grande v Trstu smo se odpravili na avtobus, ki nas je popeljal do zelo znanega gradu Miramar, kjer smo si ogledali grajsko palačo, v preostalem času pa smo se sprehodili po grajskem parku, kjer smo lahko občudovali njegovo urejenost.

Naša naslednja postaja je bil spomenik padlim vojakom v prvi svetovni vojni v Sredipolju ali po italijansko Redipugliju. Ko smo prišli tja, je vodič na kratko spregovoril o pomenu spomenika, nato pa smo se vsi po štiristo petdesetih stopnicah sprehodili do vrha spomenika, kjer smo si ogledali kapelo in druge znamenitosti.

Nato nas je avtobus odpeljal do Ogleja, kjer smo si ogledali Baziliko Marijinega vnebovzetja, svetega Mohorja in Fortunata. V njej smo lahko videli mozaike in freske še iz časa romanike. Nekaterim se še vedno po glavi podijo vprašanja o pomenu posameznih značilnosti oglejske bazilike. Po ogledu le-te in vseh njenih prečudovitih značilnostih, ki so nekatere prevzele bolj, nekatere manj, nam je vodič povedal še nekaj podrobnosti o cerkvi in njeni zgodovini. Ogledali smo si še okolico cerkve, največji knjižni molji pa so zašli celo v knjigarno, kjer so si kupili spominke v obliki knjižnega gradiva. Ti jih bodo na ekskurzijo še dolgo spominjali.

Sledila je še predzadnja vožnja te enodnevne ekskurzije, in sicer v mesto Gradež. Tam smo imeli eno uro prostega časa. Z avtobusne postaje smo se odpravili vsak v svojo smer in vsak je lahko počel, kar je hotel. Po eni uri smo se spet zbrali, a dan ne bi bil “popoln”, če se – kot se za šolske ekskurzije rado primeri – ne bi nekdo izgubil in bi ga bilo potrebno čakati.

Končno smo dočakali še zadnjo vožnjo z avtobusom in to je bila vožnja proti domačim krajem, kamor smo prišli že v mraku in večernih urah. Na ekskurziji smo se imeli zelo lepo in se zelo zabavali, pa tudi veliko novega smo izvedeli. Vsi bi jo z veseljem še enkrat ponovili.

Galerija slik.

Jan Kastelic, dijak 1. A


(Število obiskov: 48)
Dostopnost