Select Page

Športniki in kulturniki

Na naši šoli pri njihovih aktivnostih spodbujamo tudi dijake športnike in tiste, ki se udejstvujejo na področju kulture. Omogočamo jim pridobitev statusa dijaka s posebnimi ugodnostmi.

Dijaki največkrat pridobijo status dijaka perspektivnega športnika (status B) in status dijaka vrhunskega športnika (status A). Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez. Status dijaka vrhunskega športnika pa lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Prilagoditev šolskih obveznosti ureja Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli.

Predstavljamo dijake, ki jim je status dijaka s posebnimi ugodnostmi pomagal pri njihovi športni karieri.

 

Nik Švara – sedanji dijak programa tehnik računalništva 

Žiga Požar – sedanji dijak programa tehnik računalništva

Emil Pašić – dijak programa tehnik računalništva (2011–2015)

Jani Afrič in Žiga Turk – Gimnazija Ilirska Bistrica (2010–2014)

Anže Počkaj – Gimnazija Ilirska Bistrica (2011–2015)

Robert Jenko – Gimnazija Ilirska Bistrica (2005–2009)

Igor Šircelj – dijak prve generacije Gimnazije Ilirska Bistrica  (2004–2008)

 


niksvara16Nik Švara – sedanji dijak programa tehnik računalništva

Za športno balinanje  sta me navdušila predvsem oče in dedek, ki sta se v mladosti intenzivno ukvarjala s tem športom. Balinati sem začel že pri osmih letih v Balinarskem klubu Postojnska jama. Že prvo leto sem zaigral v prvi državni ligi za dečke. Pri tem športu me je spodbujal moj trener – dedek Pavel, ki me spravil na raven (pol)profesionalnega športnika.

Po dveh letih rednih treningov in nabiranja izkušenj smo z BK Postojnska jama leta 2010 prvič postali ekipni državni prvaki med dečki. Leta 2012 sem prvič osvojil naslov državnega prvaka posamično v disciplini natančno izbijanje. V ligi in državnih prvenstvih za dečke sem tekmoval do leta 2014. V zadnjih treh letih v tej kategoriji sem bil tudi trikrat zapored razglašen za najboljšega balinarja Slovenije. Sem tudi aktualni svetovni rekorder v disciplini hitrostno izbijanje. Ta naslov sem osvojil leta 2013, in sicer z rezultatom 34 zadetih krogel (34/39) v štirih minutah. Moje zadnje leto pri dečkih je bilo zagotovo najboljše, saj sem osvojil največ naslovov državnega prvaka v tistem letu in bil na dveh mednarodnih turnirjih U-14 razglašen za najboljšega igralca.

V reprezentanco so me izbrali pri dvanajstih letih. Moj prvi mednarodni turnir je bil v Švici. Tam sem nabral veliko izkušenj in se odločil, da se bom nekoč prebil na svetovno prvenstvo in osvojil najvišje možno odličje. Nastopil sem na različnih mednarodnih turnirjih po Franciji, Italiji, Hrvaški, Monaku in Sloveniji. Največkrat sem nastopil na mednarodnem turnirju v Monaku, in sicer štirikrat. Ko sem  prestopil k mladincem (v kategorijo U-18), sem že prvo leto odšel na mladinsko svetovno prvenstvo v Maroko in tam sva z Matijo Povhom dosegla srebrno kolajno v štafetnem izbijanju. Takega izjemnega uspeha nisem pričakoval, saj je bila v tistem času forma v krizi.

V letošnjem šolskem letu sem z reprezentanco odšel na svetovno prvenstvo v Monako in tam dosegel do sedaj največji uspeh v karieri: zlato kolajno v igri dvojic s klubskim soigralcem in reprezentantom  Erikom Čehom. Tega prestižnega dosežka sem zelo vesel, zavedam pa se, da ne smem spati na lovorikah, ampak moram nadaljevati svojo pot, ki sem si jo zadal v otroštvu: postati eden od najboljših.

Do danes sem dosegel 18 zlatih, 19 srebrnih in 16 bronastih medalj z državnih in mednarodnih prvenstev. Sedaj nastopam za ekipo BK Postojnska jama. Nastopamo v najvišji slovenski ligi, t. i. super ligi, kjer smo sedaj na 3. mestu in se borimo za nastop v evropski ligi.

Za to šolo sem se odločil, ker me nasploh zanima računalništvo in se v življenju želim ukvarjati s to stroko. S sošolci se dobro razumemo in nekateri me v mojem športu tudi podpirajo. Vpis na Gimnazijo Ilirska Bistrica je bila prava odločitev. Status športnika mi omogoča rednejše treninge in usklajevanje drugih dejavnosti izven šole.

http://www.balinarska-zveza.si/index.php/novice/91-reprezentance/439-slovenija-bogatejsa-za-stiri-kolajne


zigapozarŽiga Požar – sedanji dijak programa tehnik računalništva

Za kegljanje sem se navdušil v tretjem razredu osnovne šole. Z rednim treningom dvakrat na teden so prišli prvi uspehi. V sedmem razredu sem že igral v drugi ligi za Kegljaški klub Proteus in dosegal vidne uspehe. Takrat sem presegel magično mejo – več kot 600 podrtih kegljev – in dobil zagon za naprej.

Postal sem večkratni državni prvak v kategoriji U 18, tako posamezno kot v dvojicah in tudi ekipno. V letu 2015 sem postal kegljač Slovenije 2015 v kategoriji kadetov. Takrat sem na svetovnem prvenstvu v Nemčiji s soigralko Katjo Žnidaršič osvojil srebrno medaljo v kategoriji tandem mix. Maja 2016 sem na svetovnem prvenstvu v Novigradu na Hrvaškem s soigralko Tino Hren osvojil zlato medaljo v kategoriji mešanih dvojic med kadeti. Pridobil sem status perspektivnega športnika.

Trenutno igram za prvo in drugo ligo Kegljaškega kluba Proteus: Proteus Liv I in Proteus Liv II. Zaradi tekem, ki se odvijajo med vikendi, včasih tudi med tednom, z veseljem izkoristim prednost dodeljenega statusa in ostanem doma, da se učim in si naberem novih moči.

Glede vpisa na smer tehnik računalništva sem bil gotov že dolgo. Za računalništvo me je že v otroštvu navdušil moj oče, ki je računalniški programer. Da sem se odločil za šolanje na Gimnaziji Ilirska Bistrica, so »krivi« treningi kegljanja. Status športnika, ki mi ga omogoča šola, mi pomaga usklajevati šolske in športne obveznosti. Kot dijak in športnik ugotavljam, da je bil vpis na bistriško šolo dobra odločitev.

 


 

Emil Pašić – dijak programa tehnik računalništva (2011–2015)

  1. mesto na 19. Ljubljanskem maratonu, srednješolski teki (2014)

emilpasicArhiv: Emil Pašič

Že od predšolske dobe dalje sem treniral tek na dolge in srednje dolge proge pod okriljem Atletskega kluba Pivka.

V začetku sem nastopal na rekreativnih tekih, kot je npr. Tek za pokal Primorskih novic. V tem sklopu je bilo potrebno odteči 7–11 tekov. V dvoranskem Notranjskem pokalu sem sodeloval v skoku v daljino in teku na 600 m, v katerem sem velikokrat tudi zmagal. Od 8. razreda naprej sem tekmoval tudi na državnih prvenstvih in moja prva dobra uvrstitev je bila 2. mesto na državnem prvenstvu v teku na 1000 m, na katerem sem tekmoval kot učenec OŠ Pivka. Pozneje sem dosegel še nekaj dobrih uvrstitev na državnem prvenstvu in na Ljubljanskem maratonu. Med najboljše tekaške rezultate spadajo 1. mesto  na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke (2012 in 2013), 1. mesto na Odprtem prvenstvu Primorske (2013), 1. mesto na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke (2013), 3. mesto na Prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke (2015) in 3. mesto na Memorialu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana (2015).

Status športnika v srednji šoli mi je omogočal, da sem se za ustno spraševanje individualno dogovoril s profesorji, torej ob spraševanju  ni bilo kakih »presenečenj«. Profesorji so z naklonjenostjo gledali na moje udejstvovanje v športu, še posebej moja razredničarka prof. Alenka Vodopivec, ki poučuje športno vzgojo. Statusa nisem nikoli zlorabljal, saj sem vedno spoštoval dogovore in v skladu z njimi opravljal svoje šolske obveznosti.

Na srednjo šolo v Ilirski Bistrici sem se vpisal zaradi bližine. Ko sem se odločal, kam naj grem po osnovni šoli, sem najprej izločil gimnazijo, ekonomijo in zdravstvo. Menil sem, da tudi za strojnika ali gozdarja nimam talenta; tako je ostala v igri smer tehnik računalništva. Odločitve nikoli nisem obžaloval. V šoli sem bil uspešen in nanjo ohranjam lepe spomine.

Sedaj sem vpisan na študij aplikativne kineziologije v Izoli. Trenutno ne vem točno, s katero vrsto športa bi se najraje ukvarjal, saj mi je poleg teka všeč tudi vadba za moč s pomočjo lastnega telesa. Ravno zato sem se vpisal na to fakulteto, saj upam, da mi bo znanje, ki ga bom tam pridobil, pomagalo pri izbiri panoge, ki mi najbolj ustreza.

Prvenstvo Slovenije za ml. mladince in mladinke, Slovenj Gradec, 1500 m, 1. mesto (2013)

http://remote.timingljubljana.si/timing/rezultati.aspx?idTekme=2332&tip=B&kat=MM&disc=126&spol=M


Jani Afrič in Žiga Turk – Gimnazija Ilirska Bistrica (2010–2014)

V srednješolskih letih sva igrala pri košarkarskem klubu Plama Pur, s katerim smo takrat nastopali v 3. slovenski ligi. Po veliko sezonah v 3. ligi nam je uspel preboj v 2. slovensko ligo, v kateri igramo še danes. Eden večjih uspehov je tudi uvrstitev med najboljših osem ekip v Pokalu Spar. Igrala sva tudi v Šolski košarkarski ligi za Šolski center Postojna.

Zaradi pogostih in intenzivnih treningov nama je bil v srednji šoli dodeljen status športnika, ki nama je omogočal nekatere ugodnosti, npr. določanje datumov za ustno ocenjevanje.

Za Gimnazijo Ilirska Bistrica sva se odločila, ker se nahaja v domačem kraju ter nama je bilo tako omogočeno lažje treniranje.

Jani Afrič s pokalom za zmago na 4. turnirju ZKSP (oktober 2016)

janiinziga

Vir: https://www.facebook.com/kkplamapur/photos/?ref=page_internal (Dostopno: 28. 11. 2016)


Anže Počkaj – Gimnazija Ilirska Bistrica (2011–2015)

Leta 2011, ko sem se vpisal na gimnazijo v Ilirski Bistrici, nisem niti pomislil, da bi se vpisal na kakšno drugo srednjo šolo, saj mi je ta šola omogočala tisto, kar imam (poleg nogometa) najraje – jutranje spanje in druženje s prijatelji.

Status dijaka s posebnimi ugodnostmi mi je omogočil, da sem lahko usklajeval svoje šolske obveznosti in treninge ter igranje v 1. kadetski in nato v 1. mladinski slovenski nogometni ligi.

Vsa štiri leta sem se 4- do 5-krat na teden popoldne vozil na treninge v NK Dekane, med vikendi pa smo imeli tekme po celotni Sloveniji. Pri tem so mi šli zelo »na roko« v klubu, saj so me hodili iskat s kombijem. Vožnjo sem po navadi izkoristil za učenje, saj drugega časa za to praktično nisem imel.

Sedaj sem študent Fakultete za management in lahko rečem, da mi je Gimnazija Ilirska Bistrica dala široko in poglobljeno znanje, ki ga potrebujem tudi za študij.

anzepockaj

Arhiv: NK Postojna


Robert Jenko – Gimnazija Ilirska Bistrica (2005–2009)

robertjenko

Arhiv: Robert Jenko

S tekmovalnim kolesarstvom sem se začel ukvarjati ravno na prehodu iz osnovne šole v srednjo. Že dlje časa je bila moja izbira gimnazija.

V prvem letniku sem bil še v kategoriji mlajših mladincev. Tu obseg treningov ter število dirk nista predstavljala takšnih obveznosti, da šole ne bi mogel usklajevati s športom brez posebnih ugodnostih.

Na koncu prve sezone sem postal državni podprvak v vožnji na čas v svoji starostni kategoriji.
Naslednje leto sem prestopil med mladince, kar je pomenilo več časa za trening ter veliko večje število dirk. V kategoriji mladincev sem se večkrat povzpel na oder za zmagovalce – tako doma kot na tujem. Predvsem drugo, izstopno leto pri mladincih sem bil tudi član državne reprezentance, s katero smo nastopali na dirkah svetovnega pokala.
V zadnjem letu srednje šole sem prestopil v elitno kategorijo oz. v podkategorijo do 23 let – iz novogoriškega Hita v ljubljanski Rog, kjer sem še danes. To je pomenilo veliko treninga ter veliko odsotnost zaradi priprav in dirk.

V tem letu sem od decembra dalje veliko manjkal pri pouku; mislim, da se je nabralo krepko čez 200 ur izostanka. Statusa v prvem letniku nisem potreboval, a v drugem brez njega zagotovo ne bi šlo.

Trudil sem se, da sem pisne naloge redno opravljal ter v tistem času izkoristil pridobljeno znanje tudi za ustno preverjanje. Brez statusa si tudi izostajanja ne bi mogel privoščiti v taki meri. Veliko mi je pomenila tudi mirnost, da me ne more doleteti nepričakovano spraševanje, tako da sem se lahko osredotočal na tekmovanja oz. treninge.
V veliko pomoč mi je bil tudi razrednik, prof. Igor Mezgec, ki me je podpiral, bil razumevajoč do mojih izostankov in nerednega nošenja opravičil.
V kolesarstvu sem na polprofesionalni ravni vztrajal vse do letošnje jeseni, to pomeni skupno deset tekmovalnih sezon.

Trenutno se uvajam v svoj prvi poklic, ki pa ni povezan s športom. Kljub temu  ostajam v kolesarstvu, a smo trenutno še v dogovorih, kakšna bo moja vloga.

Na gimnazijska leta v domačem kraju imam lepe spomine. S sošolci smo se odlično razumeli. Z nekaterimi smo še vedno v stikih in velikokrat pogovor nanese na srednješolske dni. O številnih dogodivščinah bi lahko napisali knjigo – in to o vsakem predmetu posebej. Bili so časi, ko smo se smejali na vsa usta, stiskali rep med nogami, se tresli, veselili, preklinjali … Danes smo si enotni, da je bilo to res lepo obdobje v našem življenju ter da nismo imeli nobenih problemov, čeprav smo bili takrat prepričani, da smo do vratu v njih.

Zaradi vrhunskega športa sem žal izpustil študij, a mislim, da je bil ravno šport z vsemi radostmi in pastmi zame največja življenjska šola. Upam, da mi bodo te izkušnje koristile v prihodnosti.

https://www.dnevnik.si/tag/Robert%20Jenko


Igor Šircelj – dijak prve generacije Gimnazije Ilirska Bistrica  (2004–2008)

Balinanje sem začel trenirati v Balinarskem klubu Zabiče. Kot mladinec sem imel možnost nastopanja v medobčinski ligi z drugo ekipo Zabič in v superligi (tj. najmočnejši ligi) s prvo ekipo. S slednjo smo leta 2008 igrali tudi v evropski ligi. Nastopal sem tudi za mladinsko reprezentanco Slovenije in reprezentanco mlajših članov. Moj največji uspeh so tri medalje s svetovnih prvenstev, in sicer dve srebrni in ena bronasta. Za reprezentanco sem nastopal več let in dosegel še nekaj vidnejših ekipnih uspehov. Kot posameznik sem bil tudi štirikrat državni prvak v različnih disciplinah ter še štirikrat ekipno.

Status dijaka športnika mi je zelo pomagal pri usklajevanju šolskih dejavnosti s športom. Za ustno ocenjevanje znanja sem se namreč vedno lahko dogovoril za določen datum in tudi pri športni vzgoji sem se lahko s profesorjem dogovoril, da sem delal vaje, ki so mi prišle prav pri mojem športu.

Na Gimnazijo Ilirska Bistrica sem se vpisal, ker je bila to najbližja srednja šola in ker še nisem bil odločen, kateri poklic bi si izbral. Na srednješolska leta ohranjam veliko prijetnih spominov, bili smo namreč zelo povezan razred, vsi smo se razumeli med seboj. Imeli smo tudi super profesorje, ki so nam vedno pomagali in nas razumeli, ko smo jih potrebovali.

Z balinanjem se še vedno ukvarjam in tudi zelo uspešno nastopam za Balinarski klub Orlek ORO MET Pivka. Pravkar sem zelo uspešno končal jesenski del sezone 2016/17 balinarske prve zahodne slovenske lige.

http://www.primorske.si/Novice/Sport/Zdauc-in-Sircelj-na-vrhu