Select Page

Dijaki 2. in 3. letnika programa tehnik računalništva smo se z dolgo železno motorno kočijo, takoj ko je v zgodnjih jutranjih urah zapel svojo pesem vaški petelin, odpravili na dvodnevno ekskurzijo. Nekateri od nas smo bili še vedno zaspani, saj nam noč v pričakovanju ekskurzije ni dopustila mirnega ali vsaj kratkega spanca, zato smo si na avtobusu mnogi privoščili krajši, drugi pa tudi daljši dremež. Ko smo odprli svoje zaspane oči, smo okoli sebe uzrli lepote slovenskih pokrajin in neokrnjene narave, kar je v nas vzbudilo željo, da bi se ustavili in se poslovili od naše ljube dežele. Ta želja je bila po nekaj kilometrih tudi uslišana, saj smo se ustavili na bencinski črpalki blizu meje z Avstrijo, kjer je kočijaž natočil gorivo v železnega konja, ostali pa smo si pretegnili noge in se poslovili od Slovenije ter spili vsaj kavo ali tri v upanju, da bo pot lažja in tako tudi krajša, ter da bi ostali polni energije za zabavo ali za globoke pogovore med prijatelji.

Oddaljili smo se od Slovenije in si čas na avtobusu krajšali z družabnimi igrami, kot sta Enka ali Briškula. Čas je res hitro minil in kot bi kihnil, smo po štirih urah prispeli do avstrijske prestolnice. Pripeljali smo se kakšno uro prezgodaj, zato se je naš vodič odločil, da nam razkaže nekaj znamenitosti Dunaja. Sprehodili smo se okoli palače Schönbrunn in posneli nekaj fotografij, ki smo jih poslali nazaj v Slovenijo, da so naši starši ostali brez skrbi in vedeli, da smo srečno prispeli. Počasi smo se odpeljali proti medijski hiši ORF, ki je avstrijski nacionalni javni radio-televizijski oddajnik. Med vožnjo smo skozi okno zrli v lepoto avstrijske prestolnice, ki nas je očarala in si pridobila posebno mesto v našem spominu. Toplo smo bili sprejeti v medijski hiši. Nasmejan vodnik nas je popeljal po prostorih in studiih, kjer potekajo snemanja oddaj, ki se predvajajo na televizijskih programih ORF1, ORF2, ORF3 ter ORF4. Razložil nam je, kako poteka proces snemanja; opisal vloge zaposlenih in nam nazorno predstavil, kako se prenaša oddaja iz studia na naše televizijske ekrane ali na radijske sprejemnike. Tudi sami smo preizkusili svoje znanje pred tako imenovanim “blue screenom”, preko katerega računalnik z lahkoto odstrani modro barvo in nas tako postavi pred izbrano ozadje. Poslovili smo se in se z avtobusom odpeljali nazaj v srce Dunaja. Sprehodili smo se po mestnem jedru in z navdušenjem opazovali trgovine, izložbe, spomenike in dunajsko arhitekturo. Utrujeni smo se veselili prihoda na avtobus, da smo si lahko malo oddahnili in za trenutek zatisnili oči. Sledila je še štiriurna vožnja do čeških Budějovic, kjer smo se nastanili v hotelu in povečerjali. Od utrujenosti smo vsi hitro zaspali.

Zjutraj smo odprli oči že ob sedmih zjutraj, saj nas je prebudil krepak vonj odličnega češkega zajtrka. Spili smo še kavo in odšli na ogled mesta. Videli smo lično češko arhitekturo, ki nas je povsem prevzela. Z napetimi ušesi smo poslušali vodiča, ki nam je slikovito predstavil zgodovino mesta. Imeli smo prosto uro in se tako sprehodili po duši čeških Budějovic. Hodili smo po ulicah in preučili mesto skoraj v celoti. Bili smo očarani in si nismo želeli nazaj. Na cerkvi je ura odbila poldne in z avtobusom smo krenili proti pivovarni Budweiser. Tam nas je z nasmeškom na obrazu pričakal moški, ki nam je z velikim navdušenjem predstavil vse podrobnosti izdelave njihovega piva. Opisal je postopek, v katerem majhen in na videz nepomemben vršiček hmelja spremenijo v tako velik del našega življenja. Po končanem ogledu smo se ustavili v trgovini, kjer smo polnoletni za spomin na ekskurzijo lahko kupili steklenico češkega piva. Opiti od navdušenja smo se napotili nazaj proti Avstriji, in sicer do mesta Linz. Ustavili smo se pred muzejem Ars Electronica, pred katerim nas je čakala nasmejana ženska in se razveselila našega prihoda. Peljala nas je v na prvi pogled strašljivo zatemnjeno sobano. Ob vstopu skozi prehod nam je ponudila podobna očala, kot jih je imel Keanu Reeves v filmu Matrica. Ozrli smo se na steno, na katero so projicirali štirje projektorji. Prikazal se je napis, ki nas je pozval, naj si nadenemo očala in se sprostimo. Prestrašil nas je globok ton in pred nami se je pojavila 3D podoba Zemlje in drugih planetov, naš celoten sončni sistem, naša in druge galaksije. Ogledali smo si še nekaj drugih 3D posnetkov v 4K resoluciji in po nekaj minutah zapustili prostor. Nato nas je ženska popeljala skozi svet umetne inteligence. S svojimi natančnimi opisi nam je naslikala podobo celotne ideje umetne inteligence – tako dobro kot slabo stran. Sposobnost tako imenovanega AI smo preizkusili tudi v živo, kar nas je zelo navdušilo. Po končanem ogledu smo  bili eno uro prosti, da smo si lahko ogledali jedro mesta Linz.

Programa naše dvodnevne ekskurzije je bilo s tem konec, zato smo se odpeljali nazaj proti domovini. Prispeli smo v zgodnjih jutranjih urah. Ekskurzija je bila zelo zanimiva in upamo, da nas bodo v prihodnosti profesorji Gimnazije Ilirska Bistrica popeljali še kam.

Galerija slik

Matic Kunilo, 3. R